Ristil- og endažarms­krabbamein

Ristil- og endažarmskrabbamein er eitt fįrra meina sem hęgt er aš koma ķ veg fyrir eša finna į byrjunarstigum, til dęmis meš hópleit, og auka žannig lķkur į lękningu.

Žeir sem eru į aldrinum 50-75 įra ęttu aš ręša viš lękni um leit aš ristilkrabbameini. Hjį žeim sem eru meš sterka ęttarsögu gęti žurft aš hefja skimun fyrr. Heimilislęknar og meltingarfęralęknar geta gefiš nįnari upplżsingar.

Helstu einkenni

Sumir meš ristilkrabbamein hafa einkenni. Žau geta veriš:

  • Blóš ķ hęgšum įn augljósra skżringa. Bęši ferskt og sżnilegt meš berum augum og svo svartar hęgšir, sem geta orsakast af blęšingu ofar ķ meltingarveginum. Męlt er meš aš allar blęšingar ķ hęgšum séu teknar alvarlega.
  • Kvišverkir eša krampar sem hętta ekki.
  • Višvarandi breyting į hęgšavenjum, einkum aukin tķšni salernisferša eša nišurgangur sem varir vikum saman. 
  • Blóšleysi af óžekktri orsök.
  • Žyngdartap og žrekleysi.

Žeir sem hafa einhverra žessara einkenna ęttu aš ręša viš lękni. Žessi einkenni geta veriš vegna einhvers annars en krabbameins. Engu aš sķšur er rétt aš leita įlits lęknis til aš fį skżringu į žvķ hvaš getur valdiš einkennunum.

Stundum įn einkenna

Leit aš ristilkrabbameini er einmitt gerš hjį einkennalausu fólki. Ristilsepar og ristilkrabbamein gefa ekki alltaf einkenni, sérstaklega ķ byrjun. Žaš žżšir, aš einhver getur veriš meš sjśkdóminn og ekki vitaš af žvķ. Žess vegna er svo mikilvęgt aš vera meš skipulega hópleit aš ristilkrabbameini. Meš žvķ aš greina ristilkrabbamein įšur en einkenni koma fram er lķklegra aš meiniš finnist į byrjunarstigi og hęgt sé aš lękna žaš.

Orsakir

Rannsóknir hafa sżnt aš hreyfing og mikil neysla įvaxta og gręnmetis hafa verndandi įhrif fyrir ristilkrabbamein en aš įkvešnir žęttir og lķfshęttir auka lķkur į aš fį sjśkdóminn:

  • Sterk ęttarsaga er talin valda um 5% ristilkrabbameina. Lķkur į aš fį sjśkdóminn geta veriš auknar hjį žeim sem eiga nįinn ęttingja (foreldri, systkini, barn), einn eša fleiri sem greinst hafa meš ristilsepa (kirtilęxli) eša ristilkrabbamein. 
  • Erfšasjśkdómur. Fólk sem er meš erfšasjśkdóminn Familial adenamatous polyposis (FAP) byrja oft aš mynda sepa ķ ristli į tįningsaldri og fjöldi sepa eykst meš aldri. Separnir žróast ķ krabbamein meš tķmanum ef žeir eru ekki fjarlęgšir og algengt er aš krabbameiniš komi fram um fertugsaldur. Lynch heilkenni (öšru nafni hereditary nonpolyposis colorectal cancer, HNCPP) er annar erfšasjśkdómur sem eykur verulega lķkur į ristilkrabbameini įsamt öšrum krabbameinum. Hjį žessum einstaklingum kemur ristilkrabbamein venjulega fram fyrir fimmtugt. 
  • Langvarandi bólgusjśkdómar ķ ristli og endažarmi, sérstaklega sįraristilbólga (procto-colitis ulcerosa) auka hęttuna.

AF HVERJU RISTILKRABBAMEINSLEIT?

  • Įfengi. Allt įfengi inniheldur asetaldehżš ķ lķkamanum. Asetaldehżš hefur tilhneigingu til aš loša viš vefi lķkamans og er žekkt krabbameinsvaldandi efni. Žvķ meira sem drukkiš er af įfengi žvķ meiri er įhęttan. Žeim sem drekka įfengi er rįšlagt aš halda žvķ ķ hófi, eša sem nemur innan viš eina léttvķnsflösku į viku. 
  • Reykingar. Krabbameinsvaldandi efni ķ sķgarettureyk finnast ekki eingöngu ķ lungum heldur berast žau um allan lķkamann og žar į mešal ķ meltingarveginn. Margar leišir eru til aš hętta aš reykja, til dęmis żmis lyf. Krabbameinsfélagiš er meš rįšgjöf ķ reykbindindi.

OKKAR LĶFTRYGGINGAR STYRKIR ĮFRAM UNDIRBŚNING SKIMUNAR FYRIR RISTILKRABBAMEINI

  • Röntgengeislun og jónandi geislun. Fólk sem hefur fengiš hįa geislaskammta eins og viš krabbameinsmešferš eša unniš ķ išnaši eins og śranķumnįmum er ķ aukinni įhęttu. Lķtil geislun eins og umhverfisgeislun sem hlżst viš aš bśa hįtt fyrir ofan sjįvarmįl eša ein og ein röntgenmynd eykur ekki lķkur į aš fį sjśkdóminn. 
  • Rautt kjöt og unnar kjötvörur eru nś žekktir įhęttužęttir. Rįšlagt er aš neyta ekki meira af slķkum kjötvörum en um 500 gramma į viku. 
  • Offita. Hollur matur, reglubundin hreyfing, hugrękt og góšur svefn vinnur saman ķ žvķ aš halda okkur ķ ešlilegri žyngd.
  • Hreyfing og mikil neysla įvaxta og gręnmetis viršist hafa verndandi įhrif. Almennt er rįšlagt aš hreyfa sig aš minnsta kosti ķ 30 mķnśtur į dag fimm daga vikunnar. Rįšlagt er aš neyta aš minnsta kosti fimm skammta af įvöxtum eša gręnmeti daglega. 
  • HPV-veira er įhęttužįttur fyrir endažarmskrabbamein. Veiran er žekktust fyrir aš orsaka leghįlskrabbamein hjį konum en veiran smitast meš kynmökum og getur valdiš krabbameini ķ žeim slķmhśšum sem hśn kemst ķ snertingu viš.

Hvaš er ristil- og endažarmskrabbamein?

Greining

Ef einkenni vekja grun um ristil- eša endažarmskrabbamein skal įvallt leita lęknis, sem framkvęmir almenna skošun. Hluti af hefšbundinni lęknisskošun er žreifing meš fingri ķ endažarm og viš slķka skošun getur fundist ęxlisvöxtur eša fyrirferš sem žarf aš rannsaka nįnar. 

TÖLFRĘŠI UM RISTIL- OG ENDAŽARMSKRABBAMEIN

  • Hęgšapróf. Unnt er aš rannsaka meš hęgšaprófum hvort duliš blóš sé ķ hęgšum. Ef blóš finnst viš slķka skošun getur žaš veriš vķsbending um krabbamein ķ ristli eša endažarmi, žó ašrar skżringar geti legiš aš baki. 
  • Ristilspeglun. Ef grunur er um krabbamein ķ ristli eša endažarmi er speglun mikilvęgasta rannsóknin. Sś rannsókn felur ķ sér aš setja sveigjanlegt speglunartęki inn um endažarminn, žręša žaš upp eftir endažarminum og ristlinum og skoša žannig slķmhśšina. Meš speglunartękinu er hęgt aš taka vefjasżni śr meinum eša afbrigšilegri slķmhśš. Einnig er unnt aš fjarlęgja ristilsepa, sem geta veriš forstig ristilkrabbameins, ķ gegnum slķk speglunartęki.

FRĘŠSLUMYNDBAND: RISTILSPEGLUN - ŽAŠ ER EKKERT MĮL

  • Vefjarannsókn. Meš vefjarannsókn er unnt aš komast aš žvķ hvort um illkynja mein sé aš ręša. 
  • Ómskošun. Meš hjįlp ómskošunartękis, sem žręša mį upp ķ ristilinn meš speglunartękinu, mį kanna hversu djśpt ķ ristilvegginn ęxliš er vaxiš. 
  • Tölvusneišmynd. Nżlega er fariš aš nota tölvusneišmyndartęki til aš taka myndir af ristlinum (virtual colonoscopy) ef speglun veršur ekki viš komiš. Til frekari stigunar eru geršar myndgreiningarrannsóknir, oftast sneišmynd af kvišarholi, til aš kanna hvort sjśkdómurinn hafi dreift sér til annarra lķffęra, t.d. eitla eša lifur. Einnig eru geršar myndgreiningarrannsóknir af brjóstholi.
  • Blóšrannsóknir. Hęgt er aš fylgjast meš ęxlisvķsum (CEA) ķ blóši. CEA męlist žó ekki alltaf hękkaš hjį žeim sem raunverulega eru meš krabbamein og žaš męlist oft hękkaš ķ fólki sem reykir.

RÉTTINDI KRABBAMEINSVEIKRA - HVER ER ŽINN RÉTTUR?

Hvaš er hópleit aš ristilkrabbameini?

Bjargar leit mannslķfum?

Mešferš

  • Skuršašgerš. Mikilvęgasta mešferšin til lękningar į krabbameini ķ ristli eša endažarmi er skuršašgerš. Til aš minnka lķkurnar į endurkomu krabbameinsins fjarlęgir skuršlęknirinn ekki eingöngu sjįlft ęxliš heldur lķka hluta af heilbrigšum vef ķ kringum ęxliš įsamt nįlęgum eitlum. Gęta žarf žess aš taka ekki meira en naušsynlegt er vegna mikilvęgra ašlęgra lķffęra og tauga sem stjórna žvagblöšrutęmingu og stinningu. Sķšan er oftast hęgt aš tengja ristilendana saman į nż en ķ sumum tilvikum žurfa sjśklingar į stóma aš halda, żmist tķmabundiš eša ęvilangt. 
  • Lyfjamešferš. Viš vefjarannsókn sżnis śr ašgeršinni er m.a. hęgt aš greina tegund, žroska og śtbreišslu ęxlis innan sżnisins. Ķ sumum tilvikum, sérstaklega žegar meinvörp finnast ķ svęšiseitlum, er einnig gefin fyrirbyggjandi eftirmešferš meš krabbameinslyfjum eftir skuršašgeršina meš žaš ķ huga aš eyša krabbameinsfrumum sem hugsanlega gętu veriš eftir og žannig minnka lķkur į aš sjśkdómurinn taki sig upp aftur. Ķ um fjóršungi tilfella greinist krabbameiniš žegar žaš hefur nįš aš dreifa sér til annarra lķffęra. Žį er helsta mešferšin krabbameinslyfjamešferš og er žį tilgangur lyfjamešferšar aš lengja og bęta lķf. Į sķšustu įrum hefur ķ vaxandi męli veriš unnt aš fjarlęgja meinvörp meš skuršašgerš, oft eftir aš meinvörp hafa minnkaš viš krabbameinslyfjamešferš. 
  • Geislamešferš. Ķ vissum tilvikum er geislamešferš gefin fyrir ašgerš til žess aš minnka lķkur į stašbundinni endurkomu ęxlisins og einnig ķ žeim tilgangi aš minnka ęxliš fyrir skuršašgerš. Tęplega 70% eru į lķfi fimm įrum frį greiningu.

Algengi og lķfshorfur

Mešalaldur viš greiningu ristilkrabbameins er rśm 70 įr og endažarmskrabbameins 67 įr. Aš mešaltali greinast 165 įrlega meš krabbamein ķ ristli og endažarmi og er sjśkdómurinn heldur algengari mešal karla en kvenna. Ķ įrslok 2016 voru tęplega 1.300 į lķfi meš sjśkdóminn.

Almennt eru horfur sjśklinga meš krabbamein ķ ristli og endažarmi góšar. Ef krabbameiniš uppgötvast snemma er langoftast unnt aš lękna sjśklinga meš skuršašgerš en horfur versna eftir žvķ sem sjśkdómsdreifingin er meiri.

Endurgreišsla vegna ristilskošunar


Athugasemdir

Svęši

  • Um Heilsutorg
  • Twitter
  • Heilsutorg į Facebook
  • RSS af heilsutorg
  • Mobile śtgįfa af heilsutorg.com
  • Veftré